Nekoč ....
Kljub lepotam in vsem kar ti prinese turno kajakaštvo, pa sem bil in bom vedno ostal divjevodaš.
Preden dokončno "zakrnim" bi rad zopet vsaj malo obudil in doživel občutek igrivosti, adrenalina, divjevodaške tehnike, veselja po premaganih brzicah in še posebej lepote ene in edine - SOČE.
Letošnja jesen in službene obveznosti, ki mi ta letni čas onemogočijo večdnevna turnokajakaška potepanja so izbile sodu dno - sklenil sem, da v prihodnjem letu resneje pristopim k "projektu vračanja na brzice".
Začelo se je po mnogih letih zopet na Savinji v družbi mladega prijatelja in dobrega kajakaša Jureta.
Zaradi nemira ob pričakovanju akcije sem v avtu pozabil fotoaparat, zato nekaj posnetkov le na koncu "fure"
Na Savinji zopet po 15 letih!
Jure
Jure mi je pripeljal čoln za testirati, postal bi lahko moja nova izbira za višje vodostaje rek.
Dve oktobrski soboti sem jo s testnim čolnom mahnil na Sočo.
Prvič me je žal pričakal dež, megla in samota na reki.
Naslednjo soboto sem se v lepem vremenu udeležil zadnje organizirane "fure" po Soči v tej sezoni.
